Rimske katakombe in Orvieto

Tako, zadnji dan najinega kratkega oddiha je tu…

Zakaj vse, kar je lepo tako hitro mine? :/ No ne bom se spraševala tega, ampak vam bom raje predstavila naše dogodivščine zadnji dan potepanja.

Vstati smo morali zelo zgodaj, saj nas je čakalo še nekaj ogledov in seveda pot proti Sloveniji. Hja dopust, pohajanje mi pa moramo vstati sredi noči. Ni nam preostalo drugega, če smo želeli pravi čas priti do ogledov, ki smo jih imeli planirane.

Odpravili smo se nazaj proti severu Italije. Ja vračamo se proti Rimu. Jupiiii še enkrat ga bomo videli. 😊 Tokrat smo ga uspeli videti še z druge strani in sicer razne mogočne poslovne stavbe, borzo, itd. Če želiš prečesati vse mesto si moraš res vzeti nekaj dni časa. Namen današnjega vračanja v Rim pa je bil, da si ogledamo katakombe in tako rekoč del Rimskega podzemlja. Ooo ja podzemlje. Le kaj vse se je tu skrivalo in dogajalo? Rim je prekopan in ves v rovih, saj so kristjani v prvih stoletjih po našem štetju pokopavali umrle v katakombe. Grobove je bilo lahko kopati, saj je to omogočala mehka kamnina tuf. Veliko grobov je bilo kasneje tudi izropanih in so sedaj prazni. Ta del je sedaj tudi na ogled za obiskovalce. Podzemlje zna biti zelo skrivnostno in zastrašujoče. Ko se sprehajaš po rovih in ko te na vsaki strani obdajajo izkopani prazni grobovi in vsake toliko nekje družinske grobnice, priznam, da sem nekako začutila to njihovo življenje in način pokopavanja takrat. Občutek je kar malce srhljiv in obenem misteriozen. Skozi pripovedovanje vodičke sem doživljala te zgodbe. Imam to srečo ali pa nesrečo, da si stvari lahko hitro zelo nazorno predstavljam. Očitno mi domišljija dela sto na uro. 😊

Ob zaključku ogledov nas je v zunanjem svetu pričakal dež. Po dveh toplih in sončnih dnevih smo prešli na dež. Čakal nas je še ogled mesta Orviete. Joj upam, da bo dež prenehal. Po poti prosim za lepo vreme in si naslikam sonček. Mesto Orvieto je namreč še nekoliko severneje od Rima, v deželi Umbriji in velika verjetnost je bila, da nas bo tam ravno tako spremljal dež. Ampak ne. Priklicala sem sonček, jeeee. 😊 No ja, saj ne vem če sem bila to res jaz, ampak rada verjamem v to. 😊

Do samega mesta Orvieto pa ni tako lahko priti. No mislim v smislu, da se pripelješ z avtobusom do kraja in greš na ogled mesta. Neee, to mesto ima drugačen, poseben pristop, predvsem za turiste. Do samega mesta namreč vodi zobata vzpenjača. Waaw še nekaj novega in zanimivega. Vožnja je sicer zelo kratka, saj smo do samega mesta prispeli v slabih dveh minutah. Orvieto je majhno mesto z ostanki obzidja in prav prijetno se je sprehajati po njegovih uličicah. Večinoma sprehajalci, sem ter tja te zmoti kakšen domačin z avtomobilom. Ko se skozi uličice prebiješ do središča mesta pa jo zagledaš…na srednje velikem trgu mogočno katedralo, ki ti kar vzame dih, ko jo zagledaš. Kam pa naj pogledaš, levo, desno, navzgor? Tako je mogočna, da jo težko ujameš s celotnim očesom.

Dobro uro smo imeli časa, da smo lahko raziskali mesto. Vendar, saj vemo kako čas beži, kadar ni potrebno. V tem času ni bilo moč raziskati vsega, kar to meto ponuja in skriva. Samo mesto naj bi bilo polno podzemnih jam in predorov, ki so tudi dostopni za oglede. Mogoče se bova še kdaj vrnila tja in raziskala še ta del mesta. Priznam lakota naju je premagala. Ker sta bila najina želodčka že preveč glasna, sva se v tej uri raje odločila poiskati restavracijo ali trgovino, da nekaj prigrizneva. Vedela sva namreč, da kasneje ne bo več veliko možnosti, saj smo se nato odpravili na pot proti slovenski meji. In ker sem se že dotaknila hrane, znano je, da so Italijani pravi gurmani. Hrano znajo pripravit in to zelo dobro, pa naj si bo to preprost sendvič (privoščila sva si ga za zadnji obrok na najinem popotovanju po Italiji) ali pa konkreten obrok. Definitivno priporočam, da preizkusite njihovo kulinariko, ker vam zagotovo ne bo žal. Poleg tega pa vam garantiram, da če ne zaradi drugega se boste zaradi kulinarike še želeli vrniti v Italijo. 😊 Ker je vsega lepega enkrat konec, se je tudi naše popotovanje po Rimu, Neaplju in Pompejih zaključilo. Za sedaj. Seveda pa se bova še vrnila. 😊

V nadaljevanju pa sledijo popotovanja po Sloveniji, kar seveda zna biti tudi še zelo zabavno in zanimivo. 😊

Avtor
Mojca Tinta

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: