Mirenski grad, Lokvica in Cerje (pohodne poti z zgodovino ł razgled)

Ker je v neposredni bližini najinega doma kar nekaj čudovitih lokacij in vam jih želiva predstavit, sva se tokrat odločila za ponovni potep na goriškem. Končni cilj je bil Cerje, ampak pred tem sva obiskala še dve lokaciji in sicer Mirenski grad in vas Lokvico. Na grad ne zahajava ravno pogosto, ampak kadar prideva, prideva zelo za kratek čas. Danes pa sva si namenoma vzela nekoliko več časa, da si v miru pogledava tako cerkev kot tudi okolico gradu. Pot do gradu vodi skozi Miren in sam smerokaz vas usmerja do Mirenskega gradu navkreber na grič. Ker pot vodi navzgor je predvidljivo, da bo na vrhu lep razgled. In res, kako čudovit razgled na dolino vam ponuja sam vrh griča. Tu se lahko naužijete lepih razgledov na zgornjo Vipavsko dolino, Novo Gorico, Gorico, Goriška Brda, Sabotin. Ob lepem in jasnem vremenu pa vam pogled lahko seže vse do Julijskih Alp ter Dolomitov. Pred samo cerkvijo se nahajajo trije križi (Kalvarija), ob teh treh križih pa je kamnita miza, ki služi kot orientacijska točka. S pogledom na to mizo boste takoj videli kje se kateri kraj nahaja. Je kakor kompas neba. 😊 Kljub temu, da se kraj nahaja v samem Mirnu je vseeno toliko odmaknjen na griču, da je tu res spokojni mir. Če si boste kdaj zaželeli odmika od vsakdanjega ponorelega sveta, boste tu našli tišino in mir. No razen sedaj v poletnem času je bolj živahno. Ko sva prišla na mirenski grad je bil živžav in polno otrok, saj so se začele počitnice in seveda duhovne vaje. Sicer pa imajo tu praktično za vsakogar (za otroke, odrasle, zakonske pare in družine) skozi celo leto različne dejavnosti. Na samem gradu je samostan lazaristov, poleg njih pa delujejo tudi sestre usmiljenke. Prej sem omenila duhovne vaje, tako da je tu tudi Gnidovčev dom duhovnih vaj, poleg tega pa se tu izvajajo še razna srečanja, predavanja, tečaji, koncerti in razstave. Poleg vsega naštetega pa se tu nahaja še center za družine in Društvo prostovoljcev VZD.

Seveda pa osrednja stavba na tem griču je Cerkev Žalostne Matere Božje. Prvi viri govorijo, da je bila cerkev tu vse od leta 1350. Cerkev je bila med prvo in drugo svetovno vojno uničena, leta 1955 pa so jo lazaristi začeli obnavljati. Posvečena je bila šele leta 1986. Vedno ko sva tu stopiva v cerkev in tako sva tudi sedaj stopila v notranjost. Vsakič znova jo gledam, kot da jo vidim prvič, tako me prevzame. Notranjost same cerkve je preprosta ter s čudovitimi freskami. Meni osebno je zelo všeč, da ni preveč okrašena in pozlačena. Pravijo, da manj je več in to pri tej cerkvi vsekakor drži. 😊

Kot zanimivost se v okolici nahaja tudi park z votlino Lurške Matere Božje. Ker sva želela še malo raziskat okolico, sva s odpravila po poti, ki vodi mimo stavb ampak vseeno ob gozdu. Prišla sva do večje travnate površine med drevesi in na sredi so bile urejene klopi. Idealen prostor za druženje v času duhovnih vaj ali kakšnih drugih srečanj. Pot naju je vodila naprej do glavne ceste, ki vodi na grič in ob cesti se je skrivala Lurška Matera Božja, čudovita v vsej svoji podobi, obdana z naravo in zelenjem. Ker sva na samem Mirenskem gradu se kar nekaj časa zadržala je bil čas, da odrineva naprej.

Naslednja točka je bila vas Lokvica. Lokvica je manjša vas, ki se nahaja na poti med Mirnom in Opatjem Selom. Priznam, da sva prvič slišala za to vas, ampak ker naj bi bilo nekaj zanimivosti vredno ogleda, sva se odločila, da jo obiščeva. Da bi prišla do točk, kjer so te znamenitosti je bilo potrebno nekaj malega prehoditi, tako da sva naredila še nekaj za svojo kondicijo. 😊 V sami vasi vodijo smerokazi tudi proti Cerju, tako da lahko greste tudi od tu peš. Nisem preizkusila, ampak naj bi bilo približno 20 minut hoje. Poleg tega je tu veliko zgodovinskih poti, imenovane pot miru, tako da za tiste bolj aktivne je tu veliko pešpoti. Pot vas bo vodila skozi vas do parkirišča od koder lahko krenete naprej peš raziskovati. Od tu najprej vodi ožja potka nekoliko navzgor, nato pa se ta pot priključi na širšo pot, ki na desno vodi do jame Pečinke. Med potjo so tudi usmerjevalne table, ki vas bodo vodile do same jame. Na vrhu je Pečina, spodaj pa sama jama, ki je po Pečini dobila tudi ime. Jama meri v dolžino 150 m naravnega izvora in se nadaljuje v umetno izkopano jamo. Pred samo so železna vrata in okna zaščitena z rešetkami. Ko sva se približala jami je navzgor zavejal zelooo hladen zrak. Približala sem se oknu, da bi pokukala v notranjost, vendar je bilo vse temno. Samo da sem bila v bližini te jame me je spreletel srh, pa še sama ne vem zakaj. Postalo mi je neprijetno. Kot kaže sem zelo intuitivna in občutim prijetne ali neprijetne zadeve zelo hitro. To je lahko dobro ali pa tudi ne, odvisno od situacije. 😊  Arheološke najdbe nakazujejo na obstoj jame že od prazgodovine naprej, v času prve svetovne vojne pa so jo vojaki uporabljali kot zaklonišče. Nad samo jamo pa se vije vojaški jarek, ki je bil tudi izkopan v času prve svetovne vojne. Res presenetljivo, kako so vse te jarke v tistem času kopali na roke.  Sedaj si kar ne moremo predstavljati ob ponudbi vseh možnih strojev in mehanizacije.

Ogled jame Pečinke je možen samo po predhodnem dogovoru, tako da sva jo videla samo iz zunanje strani, ampak že to je zelo zanimivo. Od tu naju je pot vodila naprej do Borojevičevega kamnitega stola. Na tem mestu med Lokvico in Kostanjevico so v času soške fronte nastala avstro-ogrska vojaška mesta (z bolnicami, barakami, kavernami). Od takrat se je ohranil ta Borojevičev kamniti stol, ki je dejansko skala v obliki stola. Iz tega stola naj bi v takratnem času poveljeval poveljnik 5. avstro-ogrske armade Borojević. Tudi do tu vodijo usmerjevalne table in tega stola vsekakor ne morete zgrešiti, saj se nahaja ob poti. Poleg stola pa je tudi spomenik v čast poveljniku 7. avstro-ogrskega korpusa nadvojvodi Jožefu. Ta spomenik je tudi kot kažipot, saj je na njem zavedeno kolikšna je razdalja do Lokvice in do Kostanjevice. Tukaj sva bila prvič in moram priznati, da v naših krajih je res veliko zgodovinskih znamenitosti za katere najbrž marsikdo ne ve. Vsaj midva nisva vedela, res pa je da zgodovina ni ravno najin najljubši predmet. 😊 Vse kar sedaj opisujem pa si je lahko ogledati že če greste na rekreacijo oziroma sprehod.

Kar sva imela namen videti sva, tako da naju je čakala še pot nazaj do avta, nato pa Cerje in čudoviti razgledi. 😊 Če se do Cerja odpravite z avtomobilom, se iz Mirna vzpnete proti Krasu in ko se cesta preneha vzpenjati vas bo smerokaz usmeril na levo proti Cerju. Ravno tako če prihajate iz kraške strani, preden se spustite do Mirna je na desni strani pot, ki vodi do Cerja. Cesta vodi vse do vrha, tako da tisti, ki niste ljubitelji hoje se lahko do vrha pripeljete. Za pohodnike in kolesarje pa je tu veliko število poučnih Poti miru na Krasu, ki vodijo tudi mimo kavern, jarkov, kraških jam. Na samem vrhu se nahaja mogočen spomenik – Pomnik braniteljem slovenske zemlje. Sam pomnik je zgrajen kot sedem etažni stolp. V samem pomniku je razstava skozi različna obdobja slovenske zgodovine, zadnja etaža pa je razgledna ploščad, ki simbolizira pogled v prihodnost. Simbol pomnika je povezovanje preteklosti in prihodnosti. Za vstop v pomnik boste morali plačati vstopnino, ki znaša 4 € za odrasle (za otroke manj), odprto pa je med sredo in nedeljo (ponedeljek in torek je zaprto).

Od tu je čudovit razgled na celotno dolino pa vse tja do Julijskih Alp, Dolomitov, Jadranskega morja. Če ulovite lepo in čisto vreme imate tu res veličasten pogled na vse strani neba. 😊 Bila sva ravno ob sončnem zahodu, saj sva se želela naužit te magičnosti. Nekoliko je vreme nagajalo, saj so bile prisotne meglice, ampak kljub temu je bilo prekrasno.

Na Cerju najdete tudi okrepčevalnico, kjer se lahko okrepčate in odžejate in hkrati uživate v tem prekrasnem razgledu ter si spočijete oči in dušo. 😊

Avtor
Mojca Tinta

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

%d bloggers like this: